Val 202 - Soundcloud

Nesojenemu očetu radia posvečamo slavnostno oddajo Frekvenca X ob 45-letnici Vala 202.

Se še spomnite naše sodelavke? O čem je bila oddaja?

Tole je bil originalni avizo oddaje Evropa, osebno!, vključno s hačapurijem obvezno. Hačapuri je sicer ena najbolj tipičnih gruzijskih jedi, neke vrste njihov burek. In kar je tudi treba dodati, oddaja se je iz srede pred kakšnim letom preselila na ponedeljek.

Po Sloveniji se na dnevih odprtih vrat predstavljajo najboljši evropski projekti. V 42 dneh je žirija prejela več kot 63 tisoč glasov za raznolike projekte, ki so bili v posameznih regijah sofinancirani s sredstvi Evropske unije. Med 12 najboljšimi je bil izbran tudi projekt Javne agencije za knjigo z naslovom »Vključujemo in aktiviramo«, ki se predstavlja v Mestnem muzeju Ljubljana. Foto: JakRS

Chase me – Maja Keuc – Amaya by Val 202 - RTV Slovenija

Trojica naših poskusih zajčkov (po imenih Enja, Gašper in Aleš) se je usedla na klop ob mizi. V skladu z navodili gospodarice kmetije so roke položili na mizo in jo nagovorili.

Na neki odročni kmetiji blizu Prevalj na Koroškem imajo staro leseno mizo, ki naj bi imela nadnaravne sposobnosti. Po pričevanjih mnogih, ki so jo obiskali, se namreč dviga od tal in skozi specifičen komunikacijski kod odgovarja na njihova vprašanja, pri čemer je menda zelo natančna in “ve” tudi nekatere zelo osebne stvari o svojih spraševalcih. Je koroška miza res dokaz o obstoju paranormalnega ali lahko znanost postreže z racionalno razlago o tem, kako in zakaj seanse s tako imenovanimi govorečimi mizami delujejo? O tem bomo debatirali z nevrobiologom prof. dr. Marko Kreftom in iluzionistom Sam Sebastianom, ki menita, da se v pogovorih z mizami pravzaprav pogovarjamo sami s seboj, antropologinjo Nino Šisernik, ki je v svojem diplomskem delu zbrala pričevanja udeležencev seans z domnevno jasnovidnimi mizami, seveda pa smo šli kontroverzno mizo tudi sami preizkusit.

Gorazd Pretnar O DARSu by Val 202 - RTV Slovenija

Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.

Predstavljajte si, da dobro sodelujejo tudi konkurenčna podjetja … Lahko! IFTTT povezuje spletne storitve. Možnosti je veliko, podkast Odbita do bita razpravlja o nekaj najbolj zanimivih ---> http://j.mp/2r12RKF

Na tekmi v Tacnu sta skupno športno pot končala nekdanja svetovna prvaka Luka Božič in Sašo Taljat

Foto: Val 202

Dve dvojni kroni pri Hajduku, naslov nemškega prvaka pri Bayernu. V jugoslovanski ligi je odigral več kot 200 tekem, v Bundesligi več kot 100. Za Jugoslavijo je na 46 tekmah zabil šest golov. Brane Oblak je praznoval 70 let – še vedno pa velja za najboljšega slovenskega nogometaša vseh časov.

Foto: https://www.usgs.gov/staff-profiles/michael-poland

V anketi sodelujejo Žiga, Urška, Primož, Jure, Svit, Darja, Miha in Zlatko. Foto: Lars Plougmann/Flickr

Roman Benet by Val 202 - RTV Slovenija

Renee Vozelj, mikropivovar in ambasador evropskega programa Erasmus+ by Val 202 - RTV Slovenija

Leta 1953 je človeštvo prišlo do prelomnega spoznanja. Skrivnost življenja se skriva v zapisu, ki hrani informacije o delovanju živega in v znanju kopiranja, prepisovanja in prevajanja pisave življenja, ki ima obliko dvojne vijačnice DNK. Prav ta DNK pa je strukturno veliko bolj raznolika, kot so v desetletjih predvidevali znanstveniki. To dokazujejo tudi slovenski raziskovalci s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki so v sredo v ugledni strokovni reviji Nature objavili članek o svojem odkritju do sedaj neznane strukture DNK. Več v pogovoru s prof. dr. Janezom Plavcem.

Čeprav hrup postaja vse večji javnozdravstveni problem in EU ter Svetovna zdravstvena organizacija opozarjata, naj države naredijo vse, da ga v okolju zmanjšujejo, slovensko ministrstvo za okolje predlaga sprejetje nove Uredbe, ki po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij močno rahlja trenutno že veljavna merila za varstvo pred hrupom. Med večjimi spremembami je tista, ki določa, kaj vir hrupa sploh je: doslej so namreč to bile tudi vse ceste z vsaj milijonom vozil letno in celotno železniško omrežje. Zdaj se ta meja močno zvišuje: kot hrupne bodo veljale le še tiste ceste, po katerih bo letno vozilo vsaj 3 milijone vozil vseh vrst in tiste železnice, po katerih je letno peljalo vsaj 30.000 vlakov. In kaj to pomeni za vse, ki ob takih virih hrupa živijo? To je le ena od sprememb, ki jo prinaša predlagana Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Na najpomembnejše opozorimo v današnji oddaji »Kje pa vas čevelj žuli« in pojasnimo, s kakšnimi argumenti na ministrtsvu za okolje in pr

Andrej Karoli je v kvizu Nimam pojma delil nagrade pred koncertom skupine Green Day v Stožicah. Poklical je Aleš iz Velenja in blestel z odgovori na vprašanja.