Val 202 - Soundcloud

Siniševa sled nas pelje v Nemčijo, v več kot tisoč kilometrov oddaljeni Hannover. Tam je Siniša, kot se slikovito izrazi, skupaj s kolegi živel v razpadajoči hiši, "z mahom obraslem dvorcu Drakule." Ker mu delodajalec iz Ljubljane ni uredil ustreznih papirjev, ga je čez nekaj tednov policija celo izgnala iz države! Pa sta sistem dela in nadzor v Nemčiji res tako urejena, kot se zdi na prvi pogled zdi? Zakaj Nemčiji dejansko ustreza izkoriščanje tuje delovne sile? Sindikalisti in raziskovalna novinarka nam pripovedujejo o posebnem statusu, ki si ga je skozi leta med državami izvoznicami delovne sile v Evropi ustvarila Slovenija. Naša država namreč velja za največjo uvoznica tuje delovne sile!

Še vedno spremljamo zgodbo Siniše Marinkovića, 50-letnega slikopleskarja iz Bosne in Hercegovine, ki je kot napoteni delavec v tujini in tudi med delom v Sloveniji izkusil ves spekter izkoriščevalskih praks. Siniša je tudi dokaz, kako lahko birokracija človeku zagreni življenje. Od leta 2015 namreč ne more več enostavno prečkati schengenske meje. Zakaj? Izveste v 4. delu podkasta Siniševo delo, v katerem skupaj z glavnim junakom prečkamo mejo med Slovenijo in Hrvaško, odpravljamo pa se tudi v Nemčijo.

Na Valu 202 smo sledili zgodbi Siniše Marinkoviča, 50-letnega delavca iz Bosne, ki je kot napoteni delavec v tujini in tudi med delom v Sloveniji izkusil ves spekter izkoriščevalskih praks. Od tega, kako so leta živeli na kontaminiranem območju stare cinkarne v Celju, kako je zaradi neizplačevanja plač doživel živčni zlom, kako so ga s policijsko racijo pregnali iz Nemčije in kako od tedaj meja v Uniji ne more več prečkati dostojno. Nadaljevanju njegove zgodbe sledimo v novem delu podkasta Siniševo delo. V njem več o tem, kako si je Siniša našel delodajalca z območja Celja, s katerim so odšli na delo v Avstrijo, a je posel propadel, zato so se vrnili v Slovenijo. Tu pa se je začela kalvarija. Raziskovalna zgodba Siniševo delo je več mesecev nastajala v redakciji Vala 202, pripovedujeta Maja Ratej in Luka Hvalc.

V središču naše zgodbe je še naprej 50-letni Siniša Marinković, slikopleskar iz Bosne in Hercegovine, ki ga je v Slovenijo kot tisoče drugih delavcev z juga prineslo iskanje dela. V dobrem desetletju se je zaradi nepoštenih delodajalcev, nesrečnih okoliščin in malo tudi lastne naivnosti, resno poškodovan znašel na robu preživetja. V Siniševi zgodbi lahko prepoznamo vzorec. Mali človek, nepoučen, a ponosen … Ki slej kot prej pristane v birokratskih mlinih in pogostokrat tudi na vajetih delodajalcev. Nekateri so dobri, še več je slabih. Dokler ga sistem ne prežveči, da naposled pristane na robu. A da bi ta vzorec razumeli, moramo tja, kjer se začne plesti. Kjer se takšen človek stke. Iz niti okolja, družine, države, ki jim pripada, torej. Zato gremo proti jugovzhodu, v Bosno in Hercegovino. Natančneje, na njen revni vzhod, ki ga je razvoj prezrl. V Šekovićih se pogovarjamo z domačini, spoznamo Siniševo hčero Gorano in se čez planine odpeljemo do Sarajeva, kjer tudi ni zaznati pretiranega optimizma, le potrditev

Siniša bi lahko bil Sizif. Tudi po 12 ur na dan je garal na gradbiščih v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in Belgiji, a je bilo njegovo delo brez smisla in poštenega plačila. Siniša je doma iz Bosne in Hercegovine, je le eden od številnih migrantskih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so jih prebrisanost delodajalcev, neučinkovit nadzor, splet okoliščin in tudi njihova naivnost pahnili na rob preživetja. Skozi konkretno življenjsko zgodbo opozarjamo na zakonodajne, poslovne in človeške slabosti usod sodobnih Sizifov, katerih skale se iz fiktivnih evropskih sanj vedno znova skotalijo k vznožju človeškega dostojanstva … Siniševo delo in življenje sta ilustrativen primer tragike številnih delavcev, ujetih v usode lažnih obljub in izgubljenih sanj. Sizifovo delo obstaja tudi v 21. stoletju. V 1. delu podkasta spoznavamo ozadje Siniševe zgodbe, ki je dokončen tragičen preobrat doživela aprila 2016 v evropski prestolnici Bruslju. Siniša je padel z gradbenega odra, se resno poškodoval in od takrat životari z mi

V Izštekanih tokrat sodelovanje dveh izjemnih novih ikon slovenskega glasbenega prizorišča: ljubljanskih psihedeličnih rokerjev persons from porlock in kamniških raperjev matter. 4. julij ob 22.25!

Čeprav je večina otrok komaj dočakala šolske počitnice kot čas veselja in brezskrbnosti, pa je to hkrati tudi čas, ko bodo nekateri med njimi pogrešali dejstvo, da so v času pouka zagotovljeni tudi vsi obroki ...

V sredo se je v Zagrebu končal tridnevni festival InMusic. Gre za enega največjih poletnih festivalov na Hrvaškem, ki so ga za svojega vzeli tudi številni Slovenci. Letos so se na prizorišču na Jarunu zvrstila zares vroča imena iz sveta glasbe: Kings of Leon, Arcade Fire, Kasabian … in Michael Kiwanuka. Britanski glasbenik ugandskih korenin, ki je maja dopolnil 30 let, in ki je po zaslugi odličnega albuma Love & Hate vse bolj popularen. Kiwanuka si je v Zagrebu vzel nekaj časa tudi za Val 202. Foto: Michael Kiwanuka (FB)

Pomemben del turističnega prihodka v Posočju predstavljajo padalci in zmajarji. Z vse večjo prepoznavnostjo doline Soče kot priljubljene padalske destinacije tako za "skydiverje", ki se pogumno poženejo z letala, kot tudi jadralne padalce in zmajarje, ki poletijo z urejenih vzletišč, pa prihaja tudi do nesreč. Te so glede na število skokov in vzletov padalcev pravzaprav redkejše, kot se zdijo na prvi pogled. Kljub temu smo morali v zadnjem času dvakrat poročati o tragičnih nesrečah v teh krajih. Le teden dni po tem, ko je pri skoku iz letala na Madžarskem življenje izgubil eden najbolj izkušenih slovenskih padalcev, se je na bovškem letališču smrtno ponesrečila 34-letna hrvaška padalka. Na Tolminskem je nato pri poletu umrl še 58-letni nemški jadralni padalec, ki je imel očitno težave s srcem. Pri nesrečah jadralnih padalcev so morali gorski reševalci letos posredovati več kot tridesetkrat, od tega sedemnajstkrat na Tolminskem.

Skozi vitrino – Alex Volasko by Val 202 - RTV Slovenija

Na področju omejevanja gibanja tujcem, prosilcem za azil in otrokom v državnem preventivnem mehanizmu sodeluje tudi Pravno informacijski center.

Igralec Rade Šerbedžija posebej za oddajo Frekvenca X ob 45-letnici Vala razmišlja o Nikoli Tesli: "Nikola Tesla je za večino ljudi, ki so živeli v nekdanji Jugoslaviji, najpomembnejša osebnost. Nanj smo ponosni in ga obožujemo. Nikola Tesla je živel zunaj svojega časa. Bil je človek vesolja, novi človek. Živel je na način, ki ga niso razumeli. Bil je absolutno karizmatična osebnost. Spominjam se, seveda! Tomaž Pandur je bil izjemen režiser in božanski človek. Zaradi nevihte in strel je bil vesel kot otrok, ker se je v predstavo vmešal sam Nikola Tesla. V čast mi je bilo biti Tesla. Spominjam se, da sem moral močno shujšati za vlogo. Tako kot še pri nekaterih legendarnih vlogah sem bil popolnoma posvečen liku Nikole Tesle." Pogovarjala se je Nina Zagoričnik

http://val202.rtvslo.si/napiedestal

Rahlo šaljivi posnetki iz devetdesetih, delček reportaže o leta 1994 očitno obetavni športni panogi – ženski rokoborbi v blatu. Poroča Mirko Štular.

V letu 93' je k Milanu Kučanu na obisk in na martinovanje prišel novoizvoljeni predsednik novonastale Češke – Vaclav Havel. Reportažo je snemala Darja Dolenc. Foto: Bobo

Tomaž Domicelj je pel v temle spotu Vala 202 iz devetdesetih, ki so seveda prinesla našo polnoletnost, pa novo državo in ob koncu tisočletja tudi počasno izginjanje radijskih trakov in tipkalnih strojev ...

80-ta, desetletje, ko smo Slovenci pred radijskimi sprejemniki stiskali pesti za naše smučarje. Tole pa je radijska izjava prvega dobitnika slovenske in jugoslovanske kolajne na zimskih olimpijskih igrah. Jure Franko, izjava po srebrni kolajni.

Poletni spot leta 1984 by Val 202 - RTV Slovenija

Posnetek iz silvestrskega programa leta 1972 ... Ko je Val 202, čeprav je šele dobro začel oddajati, že oddajal iz letala.

Eden najstarejših shranjenih posnetkov Vala 202, šala iz silvestrske oddaje 1972, ko Val 202 pravzaprav sploh še ni bil program, ampak oddaja.