Na Pogled

Ob predpremieri avtorskega muzikala »Mir in dobro« je Marjan Bunič razmišljal o mladih ustvarjalcih, navdihu svetega Frančiška Asiškega ter pomenu pristnih odnosov, preprostosti, miru in prijateljstva.

Naš pogled je pripravila Tanja Dominko in v njem razmišlja o smiselnosti referendumov in o domačih nalogi poslank in poslancev, ki jo volivci od njih pričakujemo. Sprašuje se tudi, kaj bo prinesel naslednji referendum.

Slovensko šolstvo se izgublja v točkovanju in zatiska oči pred novo tehnologijo, a pravo zavetje otroku še vedno dajejo delovne navade.

Mateja Subotičanec premišljuje o prednostih in slabostih radijskih vsebin, posnetih tudi s kamero. Kako to, da nekateri podkasti dosegajo bistveno večje gledanosti? Kako bi tako gledanost dosegla tudi ekipa Radia Ognjišče?

Avtor v komentarju razmišlja o negotovi prihodnosti, ki jo zaznamujejo nepredvidljivi svetovni voditelji, kršenje pravil in vse večji vpliv družbenih omrežij ter umetne inteligence. Poudarja, da politika doma in v svetu spodbuja polarizacijo, zmanjšuje zaupanje ljudi in slabi občutek odgovornosti. Opozarja na razkorak med gospodarsko rastjo in dejanskim življenjem ljudi, ki jih vse bolj bremenijo visoki življenjski stroški. Skrbijo ga naraščajoča revščina, socialna izključenost ter težave mladih družin pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Ob tem pa poudarja tudi pomanjkanje učinkovitih odgovorov politike na demografske izzive in trg dela. Kritično gleda na položaj domačih in tujih delavcev ter na nepravično porazdelitev bogastva. Največja skrb avtorja pa je, ali bo družba v času velikih sprememb ohranila solidarnost, pravičnost in moralni kompas.

Smrt, umiranje in žalovanje so teme, o katerih v družbi še vedno ne govorimo radi. A prav odnos do minljivosti veliko pove tudi o tem, kako živimo in kako znamo stati ob strani drug drugemu v času stiske. O strahu pred hospicem, žalovanjem in sprejemanju smrti in življenja v Našem pogledu razmišlja Jon Kanjir.

Letos bo minilo 12 let, odkar je umrl moj oče in še vedno ga pogrešam. Bolečina ni več ostra in pekoča, kot je bila v prvih mesecih po smrti, a še vedno se velikokrat spomnim njegovih besed, njegovih ravnanj, razmišljanj, kako bi on komentiral posamezne dogodke ...

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Pisalo se je leto 2004, ko se je svetovni splet za vedno spremenil, saj je 19-letni harvardski študent v ZDA vzpostavil prvo družbeno omrežje Facebook. Sprva za ožjo skupino ljudi, čez dobri dve leti, maja 2006, pa se je vanj pod določenimi starostnimi pogoji lahko vključil kdorkoli na svetu. Večina si verjetno niti predstavljala ni, kako daleč bo človeštvo pripeljala ta in druge njej podobne platforme.

Morda se še spomnite polemike iz konca leta 2024, ko je med pripravami na uradno odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo gostili sosednji Gorici v letu 2025, v javnost prišla novica, da je Benito Mussolini, voditelj fašističnega režima, še vedno častni občan Gorice. Hitro so sledile pobude za odvzem tega naziva, a goriški mestni svet odločitve ni sprejel. Nato so se zgodili protesti pod geslom »Mussolini ni moj meščan«, ko so sodelujoči poudarjali, da je sramotno, da takšno ime ostaja na seznamu častnih občanov. Posebej so se ob tem zgražali tudi naši mediji, kar je seveda prav.

Današnji svet vse prevečkrat človeka ceni po njegovih sposobnostih, denarju in funkcijah. Evangeljski pogled je popolnoma drugačen, kajti za Boga Očeta je vsak človek dragocen in vreden. To sporočilo močno odzvanja tudi v večeru »Hoja po rdeči preprogi«, ki ga vsako leto pripravijo na poletnem taboru za osebe s posebnimi potrebami in darovi. Komentar je ob godu sv. Klare Asiške, ki je jasno pokazala, da je življenje vredno tudi v bolezni, napisala s. Meta Potočnik.

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

Razmislek o pomenu krščanskega upanja, ki ni le beseda, ampak konkretno dejanje, kot je bilo petdnevno kolesarsko romanje iz Slovenije v poljsko Čenstohovo. Romanje je bilo sad skupne odločitve, priprav, napora, molitve in medsebojne povezanosti. Evropa danes ne potrebuje le gospodarske in politične povezanosti, temveč mora ponovno odkriti svoje krščanske korenine, ki so navdihovale njene ustanovitelje. V času vojn, delitev in izgube vrednot je potreba po miru, odpuščanju in odgovornem voditeljstvu še posebej velika. Avtor zaključuje z zgledom športnikov Erlinga Haalanda in Tadeja Pogačarja, ki kljub svetovni slavi ostajata skromna, delavna in timsko usmerjena. Tako kot kolesarji upanja opominjata, da največje stvari nastanejo v sodelovanju. Sporočilo je jasno: upanje ni beg iz resničnosti, ampak pogumen in dejaven vstop vanjo.

Med mladimi, tudi v moji generaciji, pogosto slišim angleško frazo You do you. V prevodu to pomeni nekaj podobnega kot dokler se mene ne tiče, počni, kar želiš. Toda, ker živimo v skupnosti, se mi zdi takšno razmišljanje precej kratkovidno. Nihče od nas ne živi sam zase. Smo vpeti v čas in prostor, s tem pa tudi v družbo, ki jo gradimo in tako naša dejanja vplivajo na druge. Danes v javnem življenju velikokrat slišimo, da ne smemo obsojati.

Saj veste – tega, kar ima človek pred nosom celo svoje življenje, se ponavadi ne zaveda. Ker je samoumevno. Ker je nekaj vsakdanjega. Letos spomladi sem si za službeno uporabo na telefon prenesla znamenito apikacijo Tik tok. Na njej pa tisoč in en filmček tega in onega tujca, ki je prvič v Sloveniji.. Da je to najlepša država na svetu. Da je podcenjena. Premalo znana. Da je skriti dragulj Evrope! Celo sveta!

Naše radijske počitnice so z leti razvile svoj karakter, ki se razlikuje od navadnega turističnega potovanja, pa naj bo to še tako atraktivno. Naše počitnice so – bogato Srečanje.

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.