Proti Etru

Gledališki in filmski igralec Petja Labović je v sami špici filmske in gledališke scene. Njegov avtorski projekt skupaj z Natašo Matjašec Rošker "Ne ti meni Alice (once again)" se je uvrstil v tekmovalni program tako Tedna slovenske drame kot tudi Borštnikovega srečanja. Petja je eden od dveh glavnih protagonistov filma Jezdeca, v tandemu s Timonom Šturbejem, ki je te dni doživel slovensko premiero. V začetku maja nastopa na odru Mini teatra, v uprizoritvi Angeli v Ameriki, ameriškega dramatika Tonyja Kushnerja.

Umetniški direktor Galerije Kapelica, zavoda za kulturo, umetnost in izobraževanje ter vodja Biotehne, platforme za umetniško raziskovanje živih sistemov.

Maša Derganc je gledališka in filmska igralka, gostimo jo ob premieri uprizoritve predstave Gospa Dalloway v SNG Drama. Gledališke priredbe romana Virginie Woolf se je lotil hrvaški dramaturg Tomislav Zajec.

Gost oddaje je tokrat Matevž Lenarčič, izjemen letalec, okoljevarstvenik, biolog, fotograf, alpinist. Je glavni protagonist filma Temni pokrov sveta, ki je bil predstavljen na 25. festivalu dokumentarnega filma v Cankarjevem domu.

Slovenski gledališki režiser, ki je z uprizoritvijo Gospa Dalloway po motivih romana Virginije Woolf, doživel svoj režijski debut na Malem odru SNG Drama. Dramske adaptacije se je lotil uveljavljeni hrvaški dramatik Tomislav Zajec. Kdo je režiser Peter Petkovšek, ki se je šele po diplomi na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in francoščine, odločil za študij dramskih umetnosti? Začel ga je v Londonu, magistriral v New Yorku ter kljub številnim uprizoritvam v Ameriki in drugod po svetu, svoj slovenski debut doživel šele predlani v Slovenske ljudskem gledališču v Celju z uprizoritvijo Klinc. Peter Petkovšek trenutno dela doktorat na univerzi Leeds v Angliji o performativnih reakcijah na podnebne spremembe in medkulturnem dialogu kot generatorju novih družbenih paradigem.

Umetnostno arhitekturni tandem Nadja Zgonik In Bogo Zupančič na svojem intenzivnem raziskovalnem popotovanju, sta se pravkar vrnila iz Argentine. Polna vtisov in presenečenj. "Za slovenski narod je značilno, da je svojo identiteto oblikoval na jeziku, ne na političnih odločitvah, zanimivo je, kako se bo ta razvoj odvijal, na kaj se bo ta identiteta naslonila in razvijala v bodoče."

Sooblikovala je del oblačil, ki jih nosijo hostese na Nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici. Oblikovalka pletenin ni samo modna oblikovalka. Skupaj z bratom Tomažem oblikujeta tudi športne rekvizite, superge, čevlje, pohištvo, steklene elemente in celo spletata fotografije.

Sara Lucu je gledališka režiserka, ki je na veliki oder Šentjakobskega gledališča postavila igro Seksualne perverzije ameriškega dramatika Davida Mameta. Sara Lucu je tudi soustanoviteljica in direktorica neodvisnega gledališča BobuBob Teater. Za zasebni zavod so ustanovili pred kratkim, njegovo poslanstvo pa sta uprizarjanje gledaliških predstav in umetniško izobraževanje.

Z začetkom leta je prevzela vodenje Muzeja sodobne umetnosti v Gradcu (Kunsthaus Graz), pred tem pa je bila direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. V svojem petletnem mandatu se želi Andreja Hribernik ukvarjati z družbeno pomembnimi tematikami, kot so podnebne in politične spremembe ter neenakost.

Mila Turajlić je beograjska režiserka in scenaristka. Na Tržaškem filmskem festivalu so predstavili njeno najnovejšo dokumentarno filmsko zgodbo o fotografu in snemalcu Stevanu Labudoviću, ki je v Jugoslaviji spremljal Tita na njegovih popotovanjih. O tem govori prvi film Neuvrščene scene. V drugem dokumentarcu pa spremljamo Labudovićevo tajno misijo v Alžiriji. Med alžirsko osvobodilno fronto je namreč posnel 62 kilometrov filmskega traku.

Tokratna gostja kot gledališka lektorica in prevajalka vse od leta 1996 skrbi za govorno podobo v SNG Drama. V njenem opusu, ki šteje več kot 300 uprizoritev, so zajete tudi predstave izven matične hiše, tako doma kot v tujini. Največ dela ima na bralnih vajah z igralci, kjer jih jezikovno popravlja do prve generalke.

Režiser, scenarist in producent Igor Zupe je režiral novo dokumentarno igrano TV serijo z naslovom Inhumanum - Umori na Slovenskem. Scenarij je napisal skupaj z Boštjanom Brezovnikom, ki je zasnoval idejo, saj so ga zgodbe umorov vedno zanimale. Po Zupejevih besedah je Brezovnik prispeval faktografijo, dogodke in dokumente, sam pa domišljijo, strukturo in koncept. Serija se vrti okoli resničnih dogodkov, znanih umorov, ki so pretresali Slovenijo. Nastala je v sodelovanju s policijo, pravniki in forenziki.

Slovenski umetnik Milan Erič v tokratni oddaji govori o svojem dojemanju "hitre umetnosti". Akademski slikar na svoji novi razstavi poimenovani Svetlobe predstavlja izbrana dela iz desetletnega ustvarjalnega obdobja. Umetnost je vedno iluzija nečesa. Iluzija, ki jo jaz počnem, je zelo enostavna in zelo hitra. Pridem v atelje in pošpricam predmet - če je dobro, je že končano, če ni dobro, moram popravljati. Temu pravim, da je hitra umetnost.

Plesna umetnika Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia nastopata v predstavi Stopi iz moje sence. Gre za hommage življenja Pie in Pina Mlakarja v režiji Nede R. Bric. Zgodba se vrti okoli jadrnice Pie in Pina, s katero sta do polne starosti jadrala po svetu in občudovala naravo, ki ju je obkrožala. Kdaj dva umetnika lahko postaneta senci drug drugega in kje so pri tem meje lastnega jaza?

Skozi pripoved Vinka Möderndorferja je gostja oddaje Ana Frank. Möderndorfer je avtor dramatizacije in režiser uprizoritve na odru Mini teatra v Ljubljani. Dramatizacija je narejena po besedilu knjige Dnevnik Ane Frank. Ob prebiranju dnevnika se nehote sprašujemo, koliko talentov, koliko Mozartov, Beethovnov, Michelangelov … koliko izjemnih pisateljev, slikarjev, lahko pokonča genocidna politika. Pa ne samo talentov, koliko življenj, in vsako življenje je vesolje, je izginilo zaradi nespametnega sovraštva, ki ga je generira prav politika. Ne samo včasih. Tudi danes. Vinko Möderndorfer Dnevnik Anne Frank je izjemno aktualno branje. Tudi danes živijo mladi in talentirani ljudje na pragu življenja in smrti. Dnevnik mladega dekleta, ki je dve leti preživela v skrivališču in na koncu zaradi izdajstva umrla grozljive smrti, nas bo spomnil, da tudi danes neprestano živimo na robu holokavsta.

Gostja oddaje, filmska režiserka in scenaristka Urška Djukič je za leto 2022 prejela najvišje priznanje od Evropske filmske akademije za svoj trinajstminutni animirano - dokumentarni film Babičino seksualno življenje. Film je doslej prejel že več kot 40 mednarodnih nagrad. Urška s prepletanjem različnih form - animacije, fikcije ter različnih oblik eksperimentalnih tehnik ustvarja hibridne vizualne pripovedi in je posebej usmerjena v raziskovanje sodobne ženskosti.

Špela Frlic je odlična pripovedovalka zgodb, je programska vodja Pripovedovalskega festivala, ki se odvija marca in je avtorica prvenca Bleščivka, fantazijske zgodbe za vse generacije. "Bleščivka je blokovsko naselje na vrhu hriba, kjer so dogajajo neverjetne stvari,..." pravi avtorica Špela Frlic.

Gostja oddaje je arhitektka Majda Kregar, ki že več kot 60 let obnavlja, revitalizira in sooblikuje Ljubljanski grad. Ljubljanski grad predstavlja ikoničen pogled na mesto. Je nekakšna slovenska akropola, brez njega si našega glavnega mesta sploh ne moremo predstavljati. Majda Kregar

Gostja večera je Ana Zavadlav, ilustratorka iz Solkana, avtorica 200 ilustracij v dveh zajetnih knjigah z naslovom Italijanske pravljice, ki so letos izšle v slovenskem prevodu. Te ilustracije bodo del mednarodne razstave ilustracij, na največjem knjižnem sejmu za otroke in mladino v Bologni 2023. Razstav je posvečena italijanskemu pisatelju Italu Calvinu, ki je po vzoru bratov Grimm leta 1965 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic.

Gost oddaje Igor Šterk je filmski režiser in scenarist. Njegov dokumentarni film Septembrska klasa je portret generacije, ki se je s področja vse Jugoslavije septembra 1987 zbrala v majhni kasarni na otoku Vis, da bi odslužila 365 dni v JLA. Za prihodnje leto pripravlja tudi avtobiografski film o svoji družini.