Studio Ob 17h

Vse več učencev, dijakov in učiteljev pri pouku in doma za učenje uporablja umetno inteligenco. To odpira več izzivov: ali jo znajo smiselno uporabljati za bolj kakovostno pridobivanje znanja; kako doseči, da njena uporaba ne bi poglobila neenakosti med šolarji; in kako preprečevati zlorabe orodij umetne inteligence za šolsko delo? O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Herman Pušnik, ravnatelj Prve gimnazije Maribor, mag. Janja Jakončič, učiteljica matematike na Gimnaziji Bežigrad Ljubljana; dr. Igor Pesek, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; Anja Fras, dijakinja Prve gimnazije Maribor.

Vsako leto več kot 60 milijonov ljudi potrebuje paliativno oskrbo, od tega pa je vsaj sedem odstotkov otrok, opozarjajo strokovnjaki. Poudarjajo, da je umiranje še vedno stigmatizirana tema. Področje pesti pomanjkanje kadra ter nedorečeni standardi in normativi. Mobilni paliativni timi bi morali biti dostopni 24 ur na dan vse dni v tednu, a je njihova dostopnost različna po regijah, zato v praksi nimajo vsi državljani možnosti kadarkoli poklicati zdravstvenega delavca. Država sicer namenja sredstva za njihovo delovanje, a številke kažejo, da so ljudje v lanskem in predlanskem letu koristili le slabo polovico njihovih storitev. Kaj je privedlo do takšnih številk, zakaj je zakon o paliativni in hospic oskrbi padel v vodo, kdaj bomo dobili več hospic namestitev - trenutno imamo namreč samo eno, kje je v tej zgodbi država in kje entuziastični posamezniki, ki poganjajo sistem paliative v državi? Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, državna koordinatorica paliativne oskrbe na Ministrstvu za zdravje in vodja specializ

Parlament je začel pretresati sveženj vladnih proračunskih predlogov za prihodnji dve leti. Tokrat mora Slovenija prvič upoštevati nova evropska pravila za brzdanje primanjkljaja in dolga. Vlada je prepričana, da je našla dober kompromis med disciplino in investicijami v razvoj. Gospodarstvo in analitiki so manj optimistični. Opozarjajo na temne oblake nad evropsko in slovensko industrijo in na to, da bodo rast razvojnih investicij omejevale zaveze iz dogovora o plačah v javnem sektorju. Ali imamo javne finance pod nadzorom, ali trošimo preveč, se učinkovito lotevamo izzivov kot sta dolgoživa družba in izgubljanje konkurenčnosti? O vsem tem z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije; Aleš Delakorda, vodja službe za analize pri Fiskalnem svet

Komentiramo dogajanje doma in po svetu. V Sloveniji so v ospredju obravnava državnega proračuna v državnem zboru za prihodnji dve leti; nova ministra v vladi Roberta Goloba sta začela delati ta teden; medtem je Anže Logar, zdaj že nekdanji poslanec SDS, stopil na samostojno politično pot. V središču našega zanimanja so tudi zdravstvo in razmere v avtomobilski industriji. V svetu odmeva vojaški konflikt na Bližnjem vzhodu, kjer nihče ne vidi miru, z reportažo iz Bosne in Hercegovine pa razkrivamo razsežnosti poplav, ki so pri ljudeh povzročile številne stiske, tudi duševne. S številnimi od njih se po dobrem letu še vedno spoprijemajo poplavljenci pri nas. Govorili bomo tudi o letošnjih Nobelovih nagrajencih.

Povpraševanje po nepremičninah na trgu močno presega ponudbo, cene rastejo, cenovno dostopnih stanovanj je premalo. Največje pomanjkanje stanovanj je v mestih, najbolj kritično je v Ljubljani in na Obali. Krivca za tako stanje gre iskati v odsotnosti ustrezne stanovanjske politike v zadnjih 30 letih. Vlada namerava z novelo stanovanjskega zakona med drugim urediti sistemsko financiranje stanovanjskih skladov, to pa naj bi pospešilo zidavo javnih neprofitnih stanovanj. Kaj novela zakona še prinaša in kje so največje ovire pri njeni implementaciji, o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Slavka Janžekovič, JSS MOL; Maša Hawlina, Inštitut za študije stanovanj in prostora; dr. Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, kmetijska ministrica; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice; dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Kakšno priznanje slovenski znanosti pomeni skorajšnje polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u? Slovenski znanstveniki s to vodilno svetovno institucijo na področju fizike osnovnih delcev sodelujejo že več desetletij in so prispevali tudi k njenim najpomembnejšim odkritjem. Polnopravno članstvo pa v CERN-u ni je priznanje njihovemu delu in omogočanje nadaljnjega razvoja, pač pa tudi priložnost za slovenska podjetja. Kako gospodarsko sodelovanje s CERN-om še povečati? Tudi o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jure Gašparič, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; Samo Tuma, predstavnik za gospodarsko sodelovanje v CERN-u; prof. dr. Borut Paul Kerševan, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko; Marjana Majerič, Gospodarska zbornica Slovenije.

Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil tretjič, tudi tokrat v ljubljanski Cukrarni. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Komentiramo dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael stopnjuje napade na palestinska ozemlja in Libanon; izide državnozborskih volitev v Avstriji in novo vodstvo vojaške zveze NATO. Od domačih dogodkov tega tedna osvetljujemo nova ministrska kandidata, zaostrene razmere v zdravstvu in izzive na področju skrbi za starejše. O tem in še drugih dogodkih tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku.

V parlamentu je predlog novega plačnega zakona, ki bo javnim uslužbencem prinesel višje plače in hkrati nekoliko spremenjene pravice oziroma poti do njih. Katere spremembe se obetajo, koliko bo stal nov plačni sistem in kaj kljub dveletnim pogajanjem še vedno ostaja nespremenjeno, o tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: Klemen Boštjančič, minister za finance; Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarja na Ministrstvu za javno upravo; Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja; Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Gorski reševalci so letos posredovali že 522-krat, vsako leto morajo večkrat. Še vedno pa odločevalci niso uredili njihovega statusa in statusa gorske reševalne službe. Zato si Gorska reševalna zveza Slovenije prizadeva za ustrezno zakonsko ureditev. Osnutek je pripravljen, stekli so prvi pogovori. Bodo pristojna ministrstva prisluhnila prizadevanjem in pobudam gorskih reševalcev? Med njimi je tudi sistemska ureditev zagotavljanja zdravil ponesrečenim v gorah.

Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.

Na avstrijskih parlamentarnih volitvah je dobila največ glasov evroskeptična svobodnjaška stranka, ki ima v svoji preteklosti tudi nekaj neonacističnih senc. Ali bo preostalim strankam uspelo sestaviti vlado brez svobodnjakov ali pa bodo oni pridobili koalicijsko partnerico med poraženkami volitev? Kaj novonastale razmere pomenijo za odnose s Slovenijo in kaj za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem? O tem in še čem bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gabirel Hribar, predstavnik stranke Enotna lista; Janez Stergar, Klub koroških Slovencev v Ljubljani; Feliks Wieser, poslovnež iz avstrijske Koroške; dr. Andrej Rahten, zgodovinar in nekdanji diplomat; Petra Kos Gnamuš, dopisnica RTV iz Avstrije. Avtor: Marjan Vešligaj

Komentiramo enega izmed vrhuncev zunanje politike Slovenije, ko je v okviru zasedanja Generalne skupščine ZN-a izpeljala nekaj odmevnih dogodkov ta teden. Izraelska vojska kljub pozivom mednarodne skupnosti nadaljuje napade na predstavnike Hezbolaha v Libanonu. Pri domačem političnem dogajanju osvetljujemo odstop ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, dogovor o zvišanju plač javnim uslužbencem ter na vladi sprejeta državna proračuna za prihodnji dve leti. Ob vsem tem pa se podnebna kriza še zaostruje, a medtem ko velika večina prebivalstva močno občuti njene posledice, privilegirana manjšina še naprej kopiči svoje bogastvo in močno prispeva k podnebnemu zlomu.

Evropska unija opozarja Slovenijo, da ne upošteva dovolj dosledno direktive o vodah. Slovenija je sicer sprejela nekaj uredb o vodovarstvenih območjih, na primer za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, pa za vodonosnike Rižane in Dravsko - Ptujskega polja ter še nekatere. Če pogledamo Atlas voda, pa ugotovimo, da jih je še precej nezavarovanih in da niso prikazana tista, ki naj bi jih zavarovali v prihodnosti. Zakaj je tako in ali se v času podnebnih sprememb in obdobju, ko je voda postala strateška dobrina, sploh zavedamo, kaj to pomeni? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode; prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sicer tudi član Društva hidrogeologov Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Margareta Srebotnjak Borsellino, nekdanja podžupanja občine Postojna; dr. Luka Serianz, Geološki zavod Slovenije. Avtorica Sabrina Mulec.

Po enem letu vojne v Gazi se na Bližnjem vzhodu napoveduje nova, tokrat med Izraelom in skrajnim šiitskim gibanjem Hezbolah. To bi bil še en korak k obsežnejšemu regionalnemu konfliktu, v katerega bi lahko posegli tudi Iran in Združene države Amerike. Izrael trdi, da je napade na cilje v Libanonu začel z željo zavarovati domove Izraelcev na severu države, ki so zaradi groženj raket Hezbolaha že leto dni zdoma. V beg pa so se zaradi izraelskih napadov zdaj trumoma podali prebivalci južnega Libanona. O novem zaostrovanju na Bližnjem vzhodu in posledicah, ki jih lahko prinese odprtje nove fronte, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jelena Juvan, katedra za obramboslovje FDV UL; Tina Vodnik, Ministrstvo za zunanje zadeve; dr. Renato Podbersič, zgodovinar; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Prenova sistema omrežnin je pred vrati. Novembra bodo odjemalci dobili položnice za električno energijo po novem, saj se sistem začne uporabljati z oktobrom. Pristojni pravijo, da povprečno gospodinjstvo ne bo oškodovano; tisti, ki bolj obremenjujejo omrežje, pa lahko prilagodijo porabo. Po drugi strani bodo bistveno bolj obremenjeni večji industrijski porabniki. Kdo in v katerem primeru bo torej plačeval več, kakšne so podrobnosti novih tarif in kaj si od več pobranih omrežnin lahko obetamo za izboljšanje omrežja? O tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Duška Godina, direktorica Agencije za energijo; Uroš Blažica, direktor Elektra Primorska in predsednik GIZ elektrodistributerjev; Andreja Čerče, Služba za okolje, podnebje in energijo, Gospodarska zbornica Slovenije.

Trgatve so v vseh vinorodnih okoliših skoraj pri koncu, saj so jih zaradi visokih poletnih temperatur začeli prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj kot sicer, po kakovosti pa vinarji upajo na odličen letnik. Vinogradniki poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi posledic podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. Prav o tem bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda; Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj; Mitja Herga, vinogradnik; Maksimiljan Jarc, vinogradnik; Petra Leber, vinogradnica; Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kandidatka za članico Evropske komisije iz Slovenije Marta Kos je uspešno preskočila prvo oviro na poti do zasedbe komisarskega stolčka za širitev Unije. Komentiramo dogajanje na domačem in bruseljskem političnem parketu; premier Robert Golob dopolnjuje svojo ministrsko ekipo in zamenjuje nekatere njene člane. Kaj to pomeni za delo vlade v njenem drugem polčasu; ji bo uspela ena od napovedanih reform na področju plač zaposlenih v javnem sektorju, glede na to da se čas za njeno uveljavitev izteka z novim letom? Z Bližnjega vzhoda pa v tem tednu odmeva val eksplozij pozivnikov in ročnih radijskih postaj v Libanonu. O vsem tem in drugem dogajanju poglobljeno v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

Novela zakona o osnovni šoli je prinesla tudi nekaj sprememb nacionalnega preverjanja znanja. Največ vprašanj in skrbi prinašajo preizkusi v 9. razredu, ki bodo po novem šteli pri vpisu v srednješolski program z omejitvijo vpisa, kar naj bi rešilo težavo inflacije odličnih ocen v osnovni šoli. Ali ta rešitev zmanjšuje stres učencev ali ga kljub vsemu povečuje, zakaj ni drugega roka pisanja in ali so imele šole dovolj časa za seznanitev s spremembami in prilagoditve? Je opozorilo staršev, da bi se lahko NPZ v 9. razredu spremenil v malo maturo, utemeljeno? Odgovore iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, sicer ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani; dr. Janez Vogrinc, predsednik državne komisije za vodenje NPZ, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra.